Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku

 V četrtek 7. februarja se je ob slovenskem kulturnem prazniku, ob 170 letnici smrti velikana slovenske besede, slovenske poezije in slovenske ideje dr. Franceta Prešerna, na Skaručni odvila skrbno pripravljena akademija. Organizacijo sta prevzeli Društvo za ohranitve kulturne dediščine in podeželja Skaručna in Kulturno društvo Matije Koželja Utik, nastopili pa so: recitatorka Iša Strehovec, prof. Jana Ozimek in župan Aco Franc Šuštar, nonet Žametnice, ansambel Marcela IN ter FPS Matici.
Žametnice so počastile praznik z naslednjimi skladbami: Roža na vrtu, Pojdem u Rute, Ta zima že zapušča nas, Kje so tiste stezice in Oj Triglav.
Matici so zapeli: Slovenec sem, Luna, Pogled v nedolžno oko, Planika in Hišica draga domača.
Marcela IN pa: Ta pe sem ni ljubezenska, Kot pesem brez rim, Ne poznaš me, Nisi mi vročih poljubov dajal, En fleten večer in Roblek.
Povezovalec programa Rado Čuk je odgovoril na vprašanje zakaj se prireditev tokrat odvija na Skaručni? Društvi sta želeli poudariti veliko povezanost Prešerna s Skaručno, saj jo je pesnik podobno kot Šmarno goro velikokrat obiskal predvsem po zaslugi svojih stricev duhovnikov, ki so tukaj delovali; Prešeren je imel namreč tri strice duhovnike po očetovi in tri po materini strani.
Iša Strehovec je predstavila dve Prešernovi pesmi in sicer Gloso in Pevcu.
Slavistka prof. Jana Ozimek iz Utika se je kot osrednja govornica najprej spomnila Prešernovih »sopotnikov«, ki so bili rojeni na območju občine Vodice: Valentin Zarnik, pisatelj in pravnik, narodni buditelj, rojen 1837, Jakob Alešovec, pisatelj, rojen 1842, Matija Koželj, slikar rojen 1842, Jernej Kopitar, slavist in pravnik, rojen 1780. Za tem je izhajajoč iz Prešernovih verzov poudarila pomen človekovega poslanstva, ki je navdih, ogenj, gonilo in uspeh, saj 'koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja, v njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave, s tem posestvam brez teževe, on živi, umrje brez dnarja.'
Pa še na nekaj je opozorila. Na bistvo človeka, da v drugem vidi lepo in dobro. Da kdor je dober, je tudi lep. In če je nekaj lepo, presega vse, kar je zgolj materialno in zemeljsko. Bogate so bile misli, ki jih je tkala iz pesnikovih verzov.
Županova beseda je bila praznično slovesna in poetična. Poudaril je, da Prešernov dan ni le kulturni praznik, pač pa dan naše domoljubne zavesti in državni praznik. Da se moramo močni ljubezni do domovine zahvaliti, da smo kot narod ostali, da smo ohranili jezik in kulturo. Moramo se zavedati kdo smo, od kod prihajamo in kaj nas odlikuje ter poudaril pomen besed edinost, sreča, sprava. Vsem izvajalcem se je za pester in navdihujoč program zahvalil ter vse navzoče povabil naj kulturni praznik preživijo ponosno in prešerno ter si dovolijo izobesiti slovensko zastavo.
IMG 20190207 202755IMG 20190207 192453IMG 20190207 200036