Meni

Spotovani in spotovane! Gospod upan! Cenjeni in cenjene! Pozdravljeni vi, ki ste danes napolnili to dvorano.
IMG 6784

Res je, da smo vsi prejeli tako ali druga?no vabilo, ki so ga podpisali dananji slavljenci, vendar ?e pogledamo malo globlje, nas je sem privabila kultura.

Preernov dan je bil posre?eno izbran tudi za narodni dan kulture. Tako ga ob?utimo e iz otrotva. ?e smo se tedaj nau?ili kaken pesnikov verz, se je to telo v dobro pri oceni sloven?ine, ?e katere pesmi e nismo pozabili, pa si jo lahko danes za lahko no? na tiho ali na glas zrecitiramo in preizkusimo svoje igralske ali recitatorske sposobnosti. 
Dananji datum pa ni le dan pred Preernovo obletnico smrti, ampak tudi rojstni dan Matije Koelja, po katerem nae Kulturno drutvo nosi ime. Istega leta, kot se Koelj rodi (1842), Preernu umre mama Mina. Tudi iz drugih podatkov razberemo, da so Vodice s Preernom bolj povezane, kot se na prvi pogled zdi. Na marni gori je sluboval njegov stric, ki je pokopan na Skaru?ni, na Vodikem pokopali?u pa ve?nega vstajenja ?aka njegov o?e imen Preeren.
Ko dandananji beremo moderno poezijo, ali pa prozo, ko motrimo moderno umetnost, si zastavljamo vpraanje kaken pomen ima? Kaken je smisel? Kam kae smer sodobna (nihilisti?na) kultura?
Ljudje se pogosto spraujemo po pomenu, po smislu. Ali ima smisel biti poten, biti delaven, biti prijazen, biti priden. Ali ima pomen biti dober? Z eno besedo, ali ima smisel biti ?lovek? Ali ne pravi e pregovor, da je dobrota sirota? Dr. Anton Trstenjak, poznan kot psiholog svetovnega formata (veliko let je preivel v Repnjah) pravi, ni dobrota sirota, sirota je tisti ki ni dober. In prav v tej dru?ini bi nali kulturo in se vpraajmo, ali ima smisel biti kulturen? Verjetno ni v tem trenutku nih?e pomislil na dobrega pianista, odlo?nega slikarja ali baletnika, e manj na pevca, dirigenta ali igralca, pa vsi vemo, da so to kulturniki. Ko re?emo kulturen ?lovek pomislimo na tistega, ki lepo pozdravi, ki nam prisluhne ko govorimo, ki spotljivo govori, ki je uglajen, ki ni nestrpen itd. Saj poznate tiste tri besede: hvala, prosim, oprostite, z njimi vse si pridobite. Se vam ne zdi, da je to kultura? Tudi to, da danes niste obsedeli pri topli pe?i, ali da ste e nekoga povabili v na kulturni dom, tudi to je kultura, da damo priznanje tistim, ki ustvarjajo nekaj lepega.
Vendar ti vzorci, te norme, niso nastale same od sebe, pa tudi obstale ne bodo same od sebe. Vzpostavili so jo posamezniki, ki so verjeli, da je tako prav. Sprejele so jo najprej posamezne skupnosti ljudi, ker so elele ravnati kakor je prav. In iz tega je zaivela naa kultura.
orda se kdo  pomni kaj je naega Jerneja Kopitarja poleg slovnice naredilo nesmrtnega? Briinski spomeniki, ki jih je uredil in prevedel! Najstareji dokument   slovenskem jeziku, star preko 1000 let. In kaj je njegova vsebina? Priprava na spoved v slovenskem jeziku. /Ek?e bi ded na ne segreil ..itd/ Vse drugo je bilo takrat e latinsko: mae, glasba, knjige. Tukaj je temelj slovenske samobitnosti, nae edinstvene kulture in kulture vsakega ?loveka. Vera! Napuh ne more roditi kulturnih sadov, vendar ?loveku vseeno ostane vpraanje ali ima smisel? Ali ni to preteko?
Dr. France Preeren se v pesmi Pevcu iskreno sprauje: Kdo zna no? temno razjasnit, ki tare duha! Kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce, od zore do mraka, od mraka do dne! Kdo u?i izbrisat z spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih odvzet spred o?i. Praznoti ubeati, ki zdanje mori! Kako bit ho?e poet in ti preteko je v prsih nosit al' pekel al' nebo? In mi bi lahko parafrazirali: Ho?e biti ?lovek, kulturen ?lovek in ti je preteko malo potrpeti, ali pa se zoperstaviti vsej nesnagi misli, besed in dejanj, ki nas obdaja in nas ho?e preglasiti in pohoditi?
Pa naj se vrnem k dananjemu praznovanju. V uvodu so nas pozdravili mladi recitatorji, mladi pevci, instrumentalisti, tudi Preernov portret ene izmed nastopajo?ih in toliko drugih podob. Sledilo bo obilje glasbe, zapeli nam bodo Matici, nagovoril nas bo Matija Koelj s svojim slikarskim opusom, zaigral nam bo mladinski orkester in v zadnjem delu se nam bodo predstavili vodiki slikarji; prvi? v tako velikem tevilu. Ali se vam ne dozdeva, da so te stvaritve sadovi kulturne sredice, ki ivi in eli e bolj iveti v vsakem od nas. Pomembno je, da te napore podpremo, saj so odsev tistega dela due, ki odraa nao presenost, nae stremljenje po transcendentnem.
V za?etku sta nam Katja in Nika tako lepo pri?arali Preernovo rojstno hio, vendar ko pesnik misli nanjo in jo opeva razmilja o smislu, o pomenu izobrazbe in ivljenja. ?e povzamem razmiljanje Alojza Rebule, Preeren izobrazbi o?ita: da b' uka eja me iz tvojega sveta speljala ne bila goljfiva ka?a.; razo?aranje nad vsem lepim, nevero vase, duevno razviharjenost Lahko bi mu rekli: dragi France, za vse to ni treba izobrazbe, si pa? rojen kakor si rojen. Tvoje drugo razo?aranje se ti?e ivljenja, ki bi bilo po tvojem povsem druga?no, ko bi bil ostal v rodni vasi.
Toda ali bi tebi v Vrbi res barka plavala  ako mirno, kakor si v pesmi predstavlja, tudi ?e bi sveti sosed Marko varoval tvoj dom pred poari in tvojo penico pred to?o? Tudi ?e bi bila ob tebi ivljenjska druica z doto, kar nikakor ni najlaje dobiti, ivljenjska druica z doto, kakrne ne bi imela niti milijonarka, zvesto srce in delavno ro?ico? Bi dragi France tvoja barka res plavala povsem mirno? Tudi ?e pomisli na vzdrevanje imetja, stroke na vse strani, bolezni, skrbi za otroke, ?im bolj bi odra?ali, sivenje las in upadanje mo?i?
Pa bi France Preeren morda odgovoril: Si natan?no prebral sonet, kjer sem zapisal, da sre?en je le tisti, ki up sre?e onkraj groba v prsih hrani. Vrba sama tudi s sre?nim zakonom in uspenim premoenjem preob?utljivega Preerna ne bi bila osre?ila, kakor ga ni kulturni Dunaj in donosna advokatura. Tudi pri njem je bila vera v posmrtnost nekaj najresnejega.
Bi sicer imel na smrtni postelji kr?ansko Sveto pismo? Tudi zanj se torej ?loveko bivanje ni izteklo v ni?, ampak v ve?nost, v smisel.
Zelo sem vesel, da vam smem nocoj govoriti. Pa ne zato ker bi tako rad nastopal, ampak zaradi teh mladih glasbenikov ki so kljub testom, spraevanjem, izpitom, drugih osebnih interesov tako vneto pripravljali ta program, zaradi Repenjskih pevcev, ki e ve? kot pol stoletja pojejo predvsem na koru pri sestrah, zaradi likovnikov, katerih izdelki nastajajo v samoti in spregovorijo ko vanje zazremo svoje o?i, vesel ker ravno v tem mesecu kulture Ob?ina, ki kulturo podpira kot je marsikatera ob?ina ne, sprejema svoj prvi strateki dokument za kulturo.
?eprav bo sedaj zadonela dravna himna v instrumentalni izvedbi, pa si v mislih obudimo Preernove verze: ive naj vsi narodi, ki hrepene do?akat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan!