O društvu

Pred desetimi leti, februarja 2007, smo se starši, članice dekliške pevske skupine iz Šinkovega Turna in dobrih deset osnovnošolcev odločili ustanoviti kulturNo društvo. Najprej smo uredili formalni vidik, potrdili statut, izvolili organe in izpeljali  registracijo,  potem pa v spomin 90 letnice smrti skoraj domačega slikarja Matija Koželja iz Vesce, po katerem smo si dali ime, priredili slovesno akademijo, na katero je bil povabljen tudi zadnji še živeči Koželjev vnuk Aleš Koželj.

Društvo ima v svojih pravilih napisanih 9 vodil s katerimi poskuša uresničevati svoje poslanstvo.

1. Društvo spodbuja in razširja ljubezen do petja: tako sakralno kot narodno, tako umetno kot ljudsko


Iz vsakoletnih poročil društva je lahko izračunati, da za tri glasbene skupine  (dekliški zbor, fantovsko skupino in instrumentalno zasedbo)  to pomeni približno sto vaj na leto. Jedro društva je najprej predstavljala Dekliška vokalna skupina Flora. Poleg rednega mesečnega prepevanja na domačem koru v Šinkovem Turnu smo veliko gostovale. Npr. na povabilo japonske ambasade na mednarodnem srečanju, na vabilo sosednjega društva na poti v neznano v Nemški Rut v Baški grapi, z božičnim programom v Podnanos, na večne zaobljube v Mekinje, pa na koncert v Tacnu, kot gostje na Ježico, pa v Tuhinjsko dolino, na poročno slavje te ali druge prijateljice ali celo članice ITD..

Ob že odraslih puncah so je kalila še predmutacijska fantovska skupina. Prvi  in najhvaležnejši poslušalci so bili člani društva upokojencev Bukovica Šinkov Turn. Ti so jim dali spodbude in navdušenje.  Pa prvi nastopi z Moškim zborom iz Repenj pri sv. Tilnu in tako dalje do gostovanja v Strunjanu ali  Ilirski Bistrici.

2. Društvo povezuje glasbenike instrumentaliste


V društvu že od vsega začetka gojimo tudi instrumentalno dejavnost, ki je s časom pridobila dokaj obsežen repertoar. Ker se je število članstva, kar za tako mlado poupalcijo ni tako nenavadno, spreminjalo, so se tudi zasedbe.  V najboljših časih so se oglasile tudi dve ali tri, ali štiri harmonike, dve ali tri ali štiri kitare, klaviature, bas kitara, bobni, violine, čelo, več flavt, trobenta, včasih tudi klarinet. Spreminjale pa so se tudi zvrsti. Od božičnih pesmi, do nepozabnih birmanskih devetdnevnic in drugih župnijskih slovesnosti, do kulturnih prireditev in narodno zabavne glasbe. Podali smo se celo v studio na snemanje narodno zabavnih viž . Če nam je še kar dobro šlo že prvič, verjamemo, da bo drugič in tretjič še boljše.


3. Društvo goji in skrbi za lepo petje


Ena od pomembnih razsežnosti društvenega dela je izobraževanja; tako voditeljev kot članov. Ker društvo zagotavlja tudi določena finančna sredstva, smo skoraj vsako leto lahko organizirali izobraževalne vikende. Npr. v Ankaranu je glasbeno strokovno izpopolnjevanje vodila priznana pedagoginja Aleksandra Pertot iz Trsta, glasbene delavnice v Cerkljah smo izpeljali pod vodstvom prof. Damjane Božič Močnik, na  Ljubelju ob mentorstvu opernega pevca Jožeta Koresa, na  Šmarjetni gori ob prisotnosti prof. Tilna Bajc in Tomaža Plahutnika. Sedaj veliko sodelujemo s profesorico solopetja Lino Rahne.

 

4. Društvo omogoča recitatorsko in igralsko dejavnost


Posebno kulturne prireditve kot je današnja, so primeren kraj za recitatorje, za podajanje besedil in pesmi posebno slovenskih pesnikov in pisateljev. So pa tudi druge prilike, kjer lahko pride do izraza igralski talent. Takšne možnosti so nudile številne pustne prireditve, kjer smo izpeljali celo tekmovanje najlepših mask, najboljših krofov in posebnih glasbenih točk. Tudi vsakoletno miklavževanje v organizaciji društva je bil izziv za angele, parkeljne, različne like svetnikov, za oblikovanje darilnih paketkov, za šivanje kostumov, pa materinski dnevi ipd

 

5. Društvo ohranja spomin na slikarja Matija Koželja

 

Od prve prireditve naprej je društvo v ospredje postavljalo tudi  spomin na slikarja Koželja. Potem ko je Občina na rojstni hiši v Vesci namestila spominsko ploščo, so bile fotografirane skoraj vse cerkve kjer je Koželj deloval (približno 500 fotografij). Župnija Vodice je ob 100 letnici poslikave vodiške cerkve vse freske obnovila, društvo pa jih je  poslikalo in pripravilo samostojno projekcijo ob slavnostnem koncertu. Prav tako za letošnji jubilej 100 letnice smrti Matije Koželja kulturno društvo skupaj z občino, knjižnico in župnijo pripravlja veličastno akademijo s predstavitvijo njegovih najpomembnejših mojstrovin in razstavo njegovih del v župnijskem domu.

6. Društvo prireja likovne razstave in skrbi za razvoj estetskega čuta svojih članov in drugih občanov

Kljub velikim naporom, v začetku postavitev likovne razstave nikakor ni uspela. Potem pa se je na enkrat vse spremenilo. Pridružili smo se domači likovniki, k sodelovanju se je prijavila osnovna šola, dobili smo strokovno mentorstvo, v društvo so se včlanili številni slikarji in že je uspela prva razstava, pa prvi in drugi  extempore, in tako naprej. Tudi zadnji natečaj, ki je nosil naslov Celostna podoba Kulturnega društva matije Koželja,  je prispeval dela, ki so pred nami. Celo Koželjev portret.

7. Društvo prireja kulturne prireditve in organizira ekskurzije

Največ nastopov smo organizirali v dvorani v Utiku, nekatere pa tudi v Vodicah. Sodelovali smo ob občinskih prireditvah, pri srečanjih za upokojence, ob jubilejnem koncertu župnijske Karitas, pri nekaterih cerkvenih slovesnostih pri sv. Tilnu, v Šinkovem Turnu,  na Skaručni, v Vodicah, v Mengšu,  velikokrat tudi pri sestrah v Repnjah.  Sodelovali smo pri Trubarjevi 500 letnici v Utiku, 100 letnici obnove Koželjevih fresk v Vodiški cerkvi, jubilejih Jerneja Kopitarja na Navju in v Repnjah, na materinskih dnevih, kulturnih praznikih, miklavževanjih, pustovanjih in še marsikje. Zdi se, da kulturna društva v vodiški občini vsaka na svoj način brez nevarnosti za nelojalno konkurenco dopolnjujemo kulturno ponudbo, zdaj samostojno, drugič s skupnimi močmi. Kulturno društvo Matije Koželja je številne dogodke oblikovalo na domačem naslovu, to je v dvorani v Utiku, skoraj vedno pa v sodelovanju kot danes, ko je vključenih pet ali še več društev. Tudi v drugih krajih smo radi nastopili ali si ogledali znamenitosti, pa naj je šlo za Istro, vipavsko, goriško, bistriško, pivško ali pa bližnje Pirniče  ali Mengeš.

8. Društvo ohranja kulturno dediščino

Prepevanje narodnih pesmi, teden ljubiteljske kulture, koledovanje, praznovanje visokih življenjskih jubilejev posameznih občanov, oživljanje spomina na Jerneja Kopitarja, Jakoba Alešovca, Matija Koželja in podobno je permanentno prisotno skozi celo desetletje obstoja in delovanja društva in upamo, da se tudi tako ohranja kulturna dediščina.

9. Društvo povezuje pevce in pevke vseh starosti, še posebej pa spodbuja petje med mladimi

Dandanašnji je povezovanje že na družinski ravni včasih na velik preizkušnji, zato tudi na društveni ni vedno lahko, a običajno zmaga boljše in boljše je biti skupaj kot narazen. Tako kot so še zelo majhne Matice povabili upokojenci, tudi danes ni težko vrniti povabila njim. Ali pa zapeti s starejšimi pevci na koru ali na odru. Verjamemo, da drug drugemu, najbolj pa sami sebi pomagamo, če smo odprti za sodelovanje. Tako smo načrtovali tudi današnji program. Nekaj uspe, nekaj pa ostane za drugič.