Življenje in delo Matije Koželja

 
Galerija slik Koželjevih del
 
Leta 1828 sta se vzela Pavel Koželj, star 32 let in Marjana Keržič, stara 23 let. Pavel je bil premožen kmet in trgovec s platnom. Doma v Vesci 9, se je reklo 'pri Anžk'. V 15 letih se jima je rodilo 9 otrok. Predzadnji, Matija je bil rojen 7. februarja leta 1842.
Veselje do risanja je kazal že kot otrok. Najbolj srečen je bil, ko mu je starejši brat Jernej prinesel barvice in sveto pismo v slikah. Ure in ure je opazoval umetniške slike in jih poskušal tudi sam narisati. Osnovno šolo, ki so ji rekli normalka je obiskoval v Vodicah. Kot učitelja je imel najraje kaplana Peternela, ki mu je pomagal tudi do prve risarske šole v Ljubljani. Obiskoval jo je le dve leti, saj ni bilo sredstev za šolnino.
Matija je kot 17 letni fant že poslikal domačo vaško kapelico, za najstarejše ohranjeno njegovo delo pa velja slika sv. Lucije, ki jo je naslikal v cerkvi na Skaručni.
Matijo Koželja je pot iz Vesce vodila v Kamnik, kjer sta z ženo Marijo Hudobilnik imela 9 otrok. Na slikarski poti je najbolj uspel sin Anton, pa tudi Maks.
Z željo po širši slikarski razgledanosti se je jeseni leta 1878 odpravil na študijsko potovanje v Gradec in na Dunaj, leta 1900 pa v Rim, Firence in Benetke. Ohranjena popotna skicirka in večje število posameznih skic pričajo, da je slikar posnemal dela renesančnih in baročnih mojstrov, med njimi Tiziana in Rembrandta, med domačimi pa mu je bil najbližji Langus in Wolf.
Od srede šestdesetih let je Koželj redno slikal za cerkvene potrebe. Nastale so številne stenske in oltarne slike, križevi poti in božji grobovi.Naročila so se vedno bolj množila.
Koželj je imel vse kvalitete uspešnega slikarja: bil je izredno marljiv in hiter. Znal je tudi ustreči okusu naročnika. Sprva je slikal za okoliške župnije, že kmalu pa je prejemal naročila za poslikavo in opremo tudi večjih in pomembnih cerkvenih središč, tako za romarske kot Limbarska gora, Sv. Trojica nad Vrhniko, Homec, kot dekanijske Kamnik, Ribnica, Trebnje, samostanske: frančiškani v Kamniku in Novem mestu, uršulinke v Škofji Loki in velike župnijske cerkve Bohinjska Bistrica, Cerklje na Gorenjskem, Krka na Dolenjskem, Šentrupert idt.
Delal je sistematično: pozimi je pripravljal načrte za stenske poslikave in hkrati slikal oltarne podobe ter križeve pote, božje grobove in drugo, spomladi in poleti pa je več mesecev preživel na zidarskih odrih pod cerkvenimi oboki. Vsako leto je poslikal povprečno en večji cerkveni prostor in izgotovil tri do štiri oljne slike ter križev pot ali božji grob. Koželj se je tako rekoč predal cerkveni umetnosti, zasebno pa je gojil tudi krajinsko slikarstvo in v prostem času skiciral v naravi.
 
Matija Kozelj
Matija Koželj

Čeprav je Matija Koželj večji del življenja preživel v Kamniku, pa je veliko sled pustil tudi na območju sedanje občine Vodice. Pred natanko sto leti je poslikal župnijsko cerkev sv, Marjete v Vodicah, istega leta tudi v Zapogah. Za samostan v Repnjah je naslikal križev pot in nekatere slike. Na Skaručni že omenjeno sliko sv. Lucije. Pred 120 leti je na Šmarni gori poslikal spodnje stene v prezbiteriju, kot eno zadnjih svojih del, pa je poslikal križev pot za Marijino cerkev v Šinkovem Turnu.
Koželjevo slikarsko umetnost imenujemo nazarenska. Uveljavila se je v drugi polovici 19. stoletja in segla daleč v 20. stoletje. Ker je bila očem in naročnikom dopadljiva je uspel poslikati preko 50 cerkva in kapelic ter upodobiti še okrog 200 oljnih slik večjega in manjšega formata. Prav je da njegovo delo bolj spoznamo in smo nanj tudi ponosni.